Zakaj pa jaz ne smem…?

Navadno se pri otrocih pojavijo bolezenski simptomi že precej zgodaj in tako se mora otrok kar hitro
privaditi na prilagojen način prehrane in z njim povezana odrekanja od hrane, ki zanj ni primerna, še
posebej je to boleče pri sladkarijah in pekovskem pecivu.

Otroški svet je poln vprašanj. Zanima jih vse, kar je drugačno od tega, kar so spoznali do sedaj. In vse
kar jim tisti trenutek ni povsem jasno, bodo povprašali o tem nas, starše. Pri otroku, ki se mora držati
stroge brezglutenske diete bo na račun bolezni vprašanj ogromno, vendar je naša naloga, da mu vedno
znova in znova poizkušamo odgovoriti na njegova vprašanja.

Starši delamo pogosto napako, da se v primerih, ko gre za bolezen in se nam otrok smili, vedemo z njim
tako, da to tudi čuti. Vse kar mu boste zavoljo diete prepovedali in odvzeli, bo to občutil kot krivico in
s tem povezano žalost. Posledično bo to za vas še težje opazovati in pogosto se zgodi, da mu odvzeto
skušamo nadomestiti s presežkom nečesa kar lahko. Vendar otroku delamo s tem veliko medvedjo uslugo,
saj se bo tega navadil in morda prenesel vzorec tudi na druge plati v življenju. Sklenemo nekakšen začaran
krog občutkov krivice in iskanja nadomestil zanjo. Kar pa dolgoročno ni najbolj ustrezna rešitev.

Poizkusimo mu raje čimbolj približati bolezen in njej povezano dieto, njegovim letom primerno. Bolj ko
bo poznal vzroke in posledice zakaj ne sme poseči po nekaterih vrstah hrane in sladicah, manj bo to
obžaloval in o tem spraševal, ker si bo na nekatera vprašanja znal že sam odgovoriti. Naj zavest in
podučenost rasteta z njim, namesto da ga skušate zaščititi s tem, da ve o bolezni čimmanj.

Naučite ga, da svojo dieto čimbolj razumel in o njej vedel dovolj. Da bo znal brezglutensko dieto in vzroke
zanjo čimbolj opisati tudi drugim, saj bo tako lažje opisal svojim vrstnikom zakaj je drugačen od njih, ti
pa ga bodo lažje in lepše sprejeli. Za otroka je lahko zelo hudo, če ga vrstniki ne sprejmejo v svojo družbo
ali pa ga zaradi drugačnosti še zaničujejo, on pa si ne zna pomagati.

Da bo znal lepo opisati, kaj sme jesti in kaj ne, mu bo zelo prav prišlo tudi na izletih, na šolskih potovanjih
in praznovanjih rojstnih dni pri sošolcih ali sošolkah, vi pa boste tako z manj skrbmi pustili otroka od
doma, saj mu boste bolj zaupali.