Devet pomembnih hranil, ki bi jih moral uživati vsak celiakaš

moja celiakija pomembna hranila za celiakase

Brezglutenska dieta je prvi pogoj za izboljšanje zdravstvenega stanja oseb s celiakijo ali neceliakalno intoleranco
na gluten. Vendar pa eliminacija glutena iz prehrane ni dokončna rešitev težav, s katerimi se soočajo te osebe.
V dieti brez glutena pogosto primanjkuje pomembnih vitaminov in mineralov. Vendar se vedno posvetujte z
zdravnikom, preden se odločite za uvedbo prehranskih dodatkov, saj lahko prekomerne ravni določenih hranil
povzročijo tudi negativne posledice. Zato je najboljše dobiti čim več vitaminov in mineralov kar iz hrane. V
nadaljevanju vam ponujamo vpogled v priporočila, katera živila uživati, da nadomestite primanjkljaj pomembnih
hranil.
.

Vitamin B6

Vitamin B6 potrebujete v boju proti okužbam, za ohranitev normalnega delovanja živčnega sistema in prenos kisika
po telesu. Vitamin B6 prav tako uravnava tudi raven sladkorja v krvi. Žal pa so študije pokazale, da veliko ljudem s
celiakijo ali dieto brez glutena primanjkuje vitamina B6. Obstaja veliko zdrave hrane, ki vam lahko dvigne raven
vitamina B6 v telesu.

Začnite s čičeriko. 1 skodelica čičerike vas bo oskrbela s polovičnim potrebnim dnevnim vnosom vitamina B6.
Lahko si jo zmešate v solato ali pa iz nje pripravite humus. Pomemben vir vitamina B6 so tudi tuna, losos, piščančja
prsa in puran. Celo srednje velika banana vas bo oskrbela z 20% dnevne priporočene količine vitamina B6.
.

Folna kislina

Folna kislina je ena od vrst vitamina B. Večina je seznanjena s pomembnostjo jemanja folne kisline pred nosečnostjo
in v prvih mesecih nosečnosti, saj preprečuje deformacije hrbtenjače in možganov pri otroku. Vendar prav vsak
potrebuje dovolj velik vnos folne kisline v telo za razvoj novih celic.

Veliko konvencionalne hrane, ki vsebuje gluten, ima dodano folno kislino. Če ste na brezglutenski dieti, boste zato
morda morali poskrbeti za dodaten vnos folne kisline v telo.

Za dvig folne kisline mislite zeleno: špinača, šparglji, brstični ohrovt, grah in brokoli bodo pomagali pri vašem
dnevnem vnosu folne kisline v telo. Z 10 šparglji ali 2/3 skodelice kuhane špinače boste že na polovici vaše potrebne
dnevne količine. Presenetljivo veliko folne kisline vsebujejo tudi arašidi, vendar boste morali pojesti dnevno kar
280 g arašidov, da bi dobili dovolj tega pomembnega vitamina. S polovico skodelice fižola boste dobili ¼ dnevne
količine.

.
Vitamin D

Znan kot sončni vitamin, saj ga naše telo proizvaja s pomočjo sončne svetlobe, je vitamin D prisoten v številnih
mlečnih in žitnih izdelkih. Če ste na brezmlečni in brezglutenski dieti, vam ga verjetno primanjkuje. Študije se
pokazale, da so osebe s celiakijo še posebej nagnjene k pomanjkanju vitamina D. Na žalost pa le malo živil vsebuje
vitamin D. Izjema so ribe hladnih morij, kot so mečarica in losos, ki vsebujeta veliko vitamina D. Jajčni rumenjak na
primer vsebuje 10% potrebne dnevne količine vitamina D.

Če niste na dieti brez mleka, lahko primanjkljaj nadomestite z jogurti in mlečnimi izdelki, obogatenimi z vitaminom D.
Prav tako so obogateni tudi nekateri pomarančni sokovi.
.

Kalcij

Podobno kot vitamin D je tudi kalcij prisoten v mlečnih izdelkih. Če ste torej na dieti brez mleka, lahko pride do
pomanjkanja tega minerala. Enako velja tudi za brezglutensko dieto. Pri dieti brez glutena sicer ne pride do
pomanjkljivega vnosa kalcija v telo, vendar pa kalcij pomaga graditi močne kosti in preprečuje osteoporozo, ki
sta veliki nevarnosti za celiakaše, zato je priporočljivo povečati dnevni vnos kalcija.

Če torej lahko uživate mleko in mlečne izdelke, potem je vaš vnos kalcija v telo dovolj velik. V primeru, da pa se
morate izogibati mleka in mlečnih izdelkov, potem primanjkljaj lahko nadomestite s tofujem (sojinim sirom) ali
konzerviranimi ribami s kostmi. Prav tako vsebujejo dodan kalcij tudi nekateri pomarančni sokovi in rastlinski
napitki (npr. rižev napitek s kalcijem).
.

Železo

Anemija in pomanjkanje železa sta pogosta simptoma pri bolnikih s celiakijo. Študije so pokazale, da imajo bolniki,
ki so jim ob diagnosticiranju celiakije ugotovili anemijo, huje poškodovano črevesno sluznico, kot bolniki, katerih
primarni simptom je bila driska. Bolniki s celiakijo morajo biti zato bolj pozorni na raven železa v telesu kot ostali.
Uravnavajo jo lahko z prehranskimi dodatki ali ustrezno prehrano. Pozorni pa morajo biti tudi ljudje, ki sicer nimajo
celiakije, a se držijo brezglutenske diete, saj prejemajo z brezglutenskimi žiti manj železa kot pri konvencionalni
prehrani.

Če ste mesojedci, potem lahko pomanjkanje železa zlahka nadomestite. Govedina in puran ga vsebujeta veliko, prav
tako ostrige in tunina. Če se prehranjujete vegetarijansko ali vegansko, lahko veliko železa dobite v soji in ostalih
stročnicah. Ena skodelica soje vsebuje 50%, leča pa 37% dnevnih potreb po železu. Bodite samo pozorni, da bodo
stročnice brez glutena, saj obstaja velika verjetnost navzkrižne kontaminacije z glutenom.

 

Vitamin B12

Vitamin B12 skrbi za obnovo krvnih in živčnih celic. Ljudje, ki jim primanjkuje vitamina B12, so kronično utrujeni.
Raziskave so pokazale, da bolniki s celiakijo ne dobivajo dovolj vitamina B12 z njihovo dieto, kljub temu da njihovo
telo dobiva dovolj ostalih hranil. Razlog za to je mogoče najti v kosmičih in müslijih, ki v konvencionalni dieti
vsebujejo 100% dnevnih potreb po vitaminu B12, medtem ko brezglutenski kosmiči in müsliji tega ne vsebujejo.

Najboljši viri vitamina B12 so ribe, meso in mlečni izdelki, kar je tudi razlog, da je največkrat pomanjkanje zaznati
pri veganih in vegetarijancih. Porcija tunine ali postrvi vsebuje 100% dnevnih potreb, porcija govedine 50%
dnevnih potreb, skodelica mleka ali 30 g trdega sira pa 15% dnevnih potreb vitamina B12.

 

Tiamin, riboflavin, niacin

Tiamin, riboflavin in niacin so vsi vitamini B in igrajo pomembno vlogo pri pretvorbi zaužite hrane v energijo.
Tako kot pri vitaminu B12 tudi za te vitamine velja, da so študije pokazale, da lahko ljudem na brezglutenski dieti
primanjkuje teh vitaminov, čeprav medicinska testiranja tega ne pokažejo. Vse tri naštete vitamine običajno
dodajajo konvencionalnemu kruhu in kosmičem, zato jih v brezglutenski dieti primanjkuje.

Dober vir tiamina sta fižol in grah, saj s ½ skodelice teh dveh stročnic pokrijete 50% dnevnih potreb. Želodasta
(acorn) buča in krompir prav tako vsebujeta velik delež tiamina.

Največ riboflavina najdete v mlečnih izdelkih. Kozarec mleka in skodelica jogurta bosta zadostila vašim dnevnim
potrebam. Tudi meso je dober vir riboflavina. Veganom dober vir riboflavina predstavljajo mandlji in soja.

Dobri viri niacina so vse vrste mesa, ribe, mleko in mlečni izdelki. Če sledite vegetarijanski ali veganski prehrani,
boste dobili potrebne dnevne količine niacina s Portobello gobami, bučami ali bučnimi semeni, tempehom, arašidi
in fižolom.

 

Pripravila: Mag. Veronika Jelovšek, prehranska svetovalka, www.mojaalergija.si

Vir: http://celiacdisease.about.com/od/sideeffectsofthediet/ss/Nine-Nutrients-To-Boost-Gluten-Free_5.htm

moja celiakija pomembna hranila za celiakase z